Ključno pri vgradnji granitnih polic pri izdelavi fasade

Najbolj pogosta praksa pri obnovi fasade ali pri izdelavi fasade na novo je tudi vgradnja granitnih polic. Vendar dejstvo je, da se pojavlja veliko različnih napak katere lahko negativno vplivajo na energetsko učinkovitost objekta ravno tako vpliva na počasne vendar vztrajne poškodbe fasade predvsem zaradi nepravilnega odtekanja vode. V tem post-u želim omeniti le nekaj zelo pomembnih elementov pri vgradnji polic.

Izberite dober granit preverjenega kamnoseka
Ogromno se pojavlja kitajskega kamna, kar v bistvu samo po sebi ni nič slabega, vendar opazili smo, da je nekaj serij granita izredno slabe kakovosti, namreč zelo hitro poka, ravno tako se slabše obnese pri konstantnem stiku z zunanjimi vplivi. Večina kamnosekov z daljšo tradicijo poslovanja uporablja italijanski granit, ki se je skozi čas zagotovo zelo dobro obnesel.

Police naj bodo dovolj velike oz. pravilnih dimenzij
Pri izmeri polic se pogosto dogajajo napake pri izmerah, police so hitro preozke ali pa prekratke, namreč police morajo minimalno 2 cm gledati ven iz zaključene fasade. Vedno je bolje, da so večje kot krajše. Glede na navedeno dejstvo je pomembno, da se police merijo takrat, ko je objekt že obložen z izolacijo in tudi armiran z fasadno mrežico. Nikakor pa ne priporočam, da se police naročajo še pred začetkom izdelave fasade.

Police naj so položene na termoizolacijsko posteljico
Termoizolacijska posteljica je v bistvu izolacija, ki je ponavadi XPS oz. stirodur debeline nekje 2cm in je položena pod polico. Takšen sistem je bistveno boljši od sistema, kjer je polica položena direktno na lepilo. Slednji sistem sicer ni nepravilen, vendar v nekaterih primerih lahko povzroči nadležen toplotni most.

Obvezno naj ima granitna polica izveden dvojni odkap
Dvojni odkap si lahko razlagamo na več načinov, vendar ključno je, da naredimo čim več odvodov za vodo, ki se nabere na polici. S pravilnimi odkapi preprečimo tisti nadležni efekt, ko voda teče po steni objekta in sčasoma pusti grde sive lise. Dvojni odkap je dodatna zareza na obeh straneh police, ki vodi preprečuje prehod na rob in s tem na nepravilno odtekanje.

Debelina granitne police naj bo 3 cm
Varčevanje ni najbolj smiselno pri policah, predvsem pri debelini police ne, namreč odstopanja v ceni so minimalna. Razlika med debelino 2 cm in 3 cm je relativno majhna a vseeno zelo pomembna. Enkrat, ko je fasada zaključena je zelo težko zamenjati počeno polico oz. poseg je precej stroškovno zahteven.

Zelo pomembno je, da pri izdelavi fasade izberete pravega izvajalca, s tem si boste olajšali življenje in prihranili mnogo časa in denarja. O tej temi sem malce že spregovoril v post-u Izvajalec fasade naj bo razgledan. Pri granitnih policah pa vam veliko lahko pomaga dober kamnosek.

Zakaj sploh obnoviti fasado?

Osnovno in zelo enostavno vprašanje "zakaj obnoviti fasado" vendar vseeno vidim, da na terenu mnogi nimajo prave predstave zakaj je pomembno termoizolacijsko obnoviti ali nadgraditi fasado. Namreč ogromno ljudi obnavlja fasado predvsem iz estetskega vidika, češ da malce obnovijo videz objekta in posledično bo hiša zopet zacvetela sredi soseske. Seveda, je veliko tudi tistih, ki obnavljajo fasado predvsem zaradi zimskih stroškov, kar se dejansko ujema s pravo funkcijo termoizolacijskih fasad. Naj omenim še del tistih, ki menijo, da s tem posegom delajo uslugo naravi, namreč hiša bo manj "zastrupljala" oz. spuščala toplogrednih plinov v ozračje ter s tem preprečila globalno segrevanje. Slednji skupini svetujem, da poskušajo na kakšen bolj resen način pomagati naravi npr. s pravilnim ravnanjem s škodljivimi odpadki, realnost je takšna, da obnova fasade je eden bolj bledih pomočnikov naravi, glede globalnega segrevanja in izpustov CO2 ne skrbite. O mitu globalnega segrevanja, kot plodu, človeške aktivnosti, sem malce že pisal v post-u Ideja globalnega segrevanja še kar ne pojenja.

Torej, zakaj je, po mojem mnenju, dobro obnoviti fasado po sistemu termoizolacijske fasade?

Zelo je pomembna energetska neodvisnost, pri le-tej se ne zanašajte preveč na državo, kajti država nima jasne slike glede lastne energije naslednjih 5 let kaj šele naslednjih 30 let. Lep primer, kako pomembno je biti energetsko neodvisen je bil nedavni energetski kaos, katerega je povzročila naravna katastrofa, ki je prizadela Slovenijo v mesecu februarju letos, ja res je, uničevalni žled oz. žledolom, ki je na tisoče ljudi enostavno odrezal od sveta, pod težo ledu so padali daljnovodi, nastal je energetski mrk, več dni so bili mnogi brez elektrike brez ogrevanja. Agregatov je v hipu zmanjkalo, skratka, ne glede koliko denarja ste imeli pri sebi do agregata niste prišli kar tako.
Ta naravna katastrofa nas je mnoge poučila kako pomembno je biti pripravljen z energetsko neodvisnim objektom. Eden od elementom energetsko neodvisnega objekta je tudi dobra termoizolacijska fasada, ki poskrbi, da se lahko z minimalno energijo ogrevamo tudi v tistih najbolj mrzlih dneh. Fasada in stavbno pohištvo sta ključ energetsko učinkovitega objekta, seveda pika na i pa je sistem ogrevanja o katerem bomo spregovorili ob kakšni drugi priložnosti.

Postanite energetsko neodvisni, dobro termoizolacijsko fasado potrebujete zaradi zimskih stroškov kot tudi zaradi nepričakovanih dogodkov katerih v naši preteklosti ni manjkalo in če je verjeti zelo realnemu napovedniku mnogih klimatskih strokovnjakov o vstopu v obdobje globalnega ohlajanja, potem nas čakajo velike klimatske in s tem energetsko spremembe v bližnji prihodnosti. Nujno se je dobro pripraviti, nikoli ne vemo kaj nas čaka že to zimo. Več o potencialni nevarnosti nove mini ledene dobe priporočam blog IceAgeNow.info.

EKO SKLAD nepovratna sredstva za obnovo fasade so še vedno na voljo

Včeraj sem šel na kavico s kolegom, ki je zaposlen v podjetju, ki proizvaja fasadne materiale. Malce me je zanimalo kakšne so njegove ocene kje smo in kam gremo na trgu fasad v Sloveniji. Namreč, osebno ocenjujem letošnjo sezono zelo zadržano, vreme omogoča nemoteno izvedbo fasad, vendar pravega fasaderskega življenja ni. Kolega se je nekje strinjal z mojimi ugotovitvami, med drugim je izpostavil trgovce, ki z mesecem majem niso zadovoljni.

Trg fasad je izredno odvisen in povezan s subvencijami EKO sklada, hvala Bogu lahko rečemo vsi, ki smo kakorkoli povezani s fasadami, da obstajajo subvencije, ki končnim kupcem omogočajo, da pridejo do kakovostnega produkta po relativno ugodni ceni, Po moji oceni je kombinacija subvencije Eko sklada in izjemna konkurenca tako na trgu izvajalcev kot tudi proizvajalcev materiala privedla do realno najnižje cene kvadratnega metra termoizolacijske fasade izvedene po kriterijih EKO sklada. Namreč, če upoštevamo, da se subvencija giblje okoli 12 eur/m2 za 200 m2 objekta, ugotovimo, da je možno dobiti izredno kakovostno fasado že za neverjetnih 25 eur/m2, seveda z določenimi predpostavkami. Skratka Eko sklad je izjemno pomemben za trg fasad.

Trenutno so sredstva Eko sklada še vedno na voljo za privatne objekte, vendar težko je oceniti do kdaj bodo na voljo. V letu 2013 je sredstev za privatne hiše zmanjkalo nekje sredi poletja, kar je mnoge negativno presenetilo. Po moji oceni bo letos podobno, skratka vsem zainteresiranim svetujem, da si čim prej zagotovijo del kolača namenjenega investitorjem v obnovo fasad na lastnih nepremičninah.

Izberite pravega izvajalca, da boste dejansko prišli do subvencije, malce sem na to temo še spregovoril v post-u Izvajalec fasade naj bo razgledan. Pomembno je pravilno svetovanje, izvajalec mora znati stranki podati optimalno rešitev, kar seveda zajema tudi pridobitev maksimalnih nepovratnih sredstev s strani Eko skada.

Kamena volna ali stiropor - kateri material je boljši za fasado?

Najprej, moram poudariti, da je blog Admir Latić o izdelavi fasade prvenstveno namenjen bralcem, potencialnim investitorjem in izvajalcem, ki iščejo optimalne rešitve, kar seveda pomeni, da poskušam vedno najti pravo razmerje med kakovostjo in ceno. Predvsem smo osredotočeni na funkcionalnost z ustrezno mero estetike, posledično luksuznih artiklov oz. izdelkov ne obravnavamo, namreč tam so omenjena razmerja urejena po drugačnih zakonitostih. 

Pri svetovanju na področju energetske prenove objektov na področju termoizolacijskih fasad pogosto naletimo na dilemo kamena volna vs. stiropor.

Osebno bom izpostavil svoj pogled na to tematiko, ki temelji predvsem na izkušnjah direktno s terena, skratka s teorijo se tokrat ne bom ukvarjal, namreč menim, da potencialni investitorji, ki bodo vlagali v obnovo fasade morajo poznati predvsem praktičen vidik uporabe določenih materialov.

Spodaj bom naštel le osnovne prednosti in slabosti obeh materialov, nato bom podal svoje mnenje za tako-imenovan: funkcijsko - optimalen material.

Prednosti volne:

Kamena volna je para-propusten material
• Kamena volna je ognje-varna oz. požarno zagotovo zelo varna, ne gori, posledično se priporoča za visoke objekte 


Bolj naraven material - Ekološko bolj sprejemljiv

Slabosti kamene volne:

• Slabši odnos v stiku z vlago - ob morebitnem stiku z vlago močno izgubi na izolativnosti
• Cena je ena od slabosti volne, ne le, da je sam material dražji, ponavadi tudi izvedba, namreč izvajalci imajo raje druge izolacijske materiale
• Ne dosega vrhunskih izolativnosti

Prednosti stiroporja EPS

• Dobro se obnaša v stiku z vlago vseeno ni priporočljiv za območje cokla objekta, kjer je bolje uporabiti XPS
• Dobro razmerje med kakovostjo in ceno, cena materiala je relativno nizka, izvedba bolj enostavna in posledično cenejša
• Dobra izolativnost, predvsem grafitni stiropor dosega zelo dobre rezultate

Slabosti stiroporja EPS

• Slabše proti-požarne lastnosti
• Ni para-propusten, izoliranemu objektu ne dovoljuje prehoda pare, posledično neprimeren za objekte iz siporeksa oz. porobetona. Vendar tudi na tem področju je prišlo do napredka, določeni EPS-ji dosegajo enako para-propustnost kot volna npr. v sistemu Baumit OPEN.

Menim, da je v večini primerov bolje uporabiti EPS oz. stiropor, predvsem tu ciljam na manjše privatne objekte. Slabost para-propustnosti je ob pravilno vgrajenem fasadnem sistemu zanemarljiva, saj je v vsakem primeru priporočljivo urediti ustrezno zračenje objekta ali pa kar po domače mehansko zračenje.

V kolikor vam finance ne predstavljajo pomembno vlogo pri izbiri materialov, potem lahko izberete tudi kameno volno, namreč njene proti-požarne lastnosti niso zanemarljive in ob dejstvu, da ste s kameno volno odtenek bolj Eko, ste pridobili zelo kakovosten fasadni sistem, katerega glavno težišče predstavlja pravilna izvedba.

Katero barvo fasade izbrati?

Pred časom je bila ta tematika izredno vroča, namreč ob pojavi novih modernih termoizolacijskih fasad, kakršne danes poznamo se je pojavil izjemen nabor barvnih odtenkov od krvavo rdečih do turkizno modrih in tudi ultra rumenih ni manjkalo. Skratka barvne lestvice proizvajalcev materiala so pestre, vsakdo lahko najde svoj odtenek.

V štartu je to prineslo izjemen naval toplih barv, namreč pred prihodom termoizolacijskih fasad smo imeli bolj ali manj nežne zemeljske barve, prevladovali sta bela in siva, pojavljali pa so se tudi nežni rjavi odtenki. Ljudje so kar naenkrat zagrabili roza, marelično oranžno in podobno. Seveda, ker pri nas v Sloveniji imamo posebno ideologijo med sosedskih primerjalnih odnosov, ki se med drugim bohoti z načelom - "nikakor ne kot sosed ampak bolje, lepše", smo v kratkem prišli do pravih hišnih pisanic, katerim bi še velikonočni pirhi zavidali. Ob pogledu na prelepo slovensko podeželje in na prelepa slovenska obmestna naselja s skoraj neokrnjeno naravo, smo kar naenkrat dobili mavrične okraske v obliki pisanih hiš, ki so kar ena čez drugo kradle poglede, nič hudega slutečih, mimoidočih.

Seveda, hitro se je pojavila skupnost arhitektov, ki so začeli intenzivno opozarjati na "barvno zastrupljanje" naših naselij. Takrat je bilo veliko člankov objavljenih na to temo, v enem od člankov časopisa DELO sem sodeloval kot predstavnik izvajalcev. Povedal sem, da mi kot izvajalci nismo tisti, ki določamo vrsto barvnega odtenka, ampak da je stranka tista, ki določa kaj želi, mi le izvedemo. Rešitve pri zatiranju problema "slovenskih hišnih pisanic" je treba iskati v predpisih in zakonodaji, ki bi jasno opredelila kaj je dovoljeno in kaj ne.

OK, katero barvo fasade izbrati?

Izbira barvnega odtenka, z vidika estetike, je subjektivne narave, skratka ni možno objektivno oceniti kaj je lepo in kaj ne, posledično dokler imamo takšne predpise si lahko vsakdo izbere tisto kar želi, kot neke vrste svoboda izražanja, ki naj bi v tej družbi imela visoko spoštovanje. Iz tehničnega vidika lahko bistveno bolj objektivno ocenimo katere barvne odtenke priporočiti. Osebno ne priporočam nikakršnih temnih odtenkov, namreč temne barve na sebe hitreje vlečejo toploto in če vlečejo toploto pospešujejo proces staranja in če pospešujejo proces staranja, potem omogočajo hitrejše bledenje, pokanje zaključnega sloja in podobno.

Glede na zgoraj navedeno osebno priporočam tradicionalne nežne zemeljske odtenke. Osebno sem videl ekstremno veliko različnih barv fasad, tako da me je ta ekstrem verjetno nekako porinil v drug ekstrem in sicer osebno sem ljubitelj bele, skratka moja izbira je bela fasada z granulacijo 1,5mm.

Izvajalec fasade naj bo razgledan

Vem, čudno zveni, vendar zadeva je resna, prihaja čas razgledanih obrtnikov, skratka vodovodar, električar, fasader vsi bodo morali biti zelo razgledani, da bodo lahko stranki zagotovili optimalno rešitev.

Problem je v količini novih materialov, novih tehnik izvedbe obenem pa je vse skupaj začinjeno z izredno agresivnim marketingom s strani proizvajalcev različnih materialov, kar vnaša zmedo glede objektivne kakovosti novih materialov ter svežih in inovativnih tehnik izvedbe. Posledica teh dejstev je, da mnogi izvajalci svojim strankam ne zagotovijo optimalne rešitve, stranka preplača izvedeno rešitev. Primer pravilnega optimalnega sistema pri fasadah je izbira fasadnega sistema, ki ustreza eko sklad zahtevam obenem ustreza tudi zahtevam proizvajalca materiala za pridobitev 10 letne garancije in seveda ustreza objektu, ki je predmet obnove. Optimalen izbor, katerega lahko ponudi le razgledan izvajalec prinaša rezultat, da produkt oz. fasada ni bila nikoli cenejša, namreč pridobitev subvencije v kombinaciji z ugodnimi in kakovostnimi materiali zagotavljajo najboljšo razmerje med kakovostjo in ceno, od kar so med nami termoizolacijske fasade.

Hitrost sprememb, inovacij, pravilnikov prinaša še dodatno breme nad obrtnike, da se v tem turbulentnem času konstantno izobražujejo, preizkušajo in urijo. Investitorji oz. posamezniki, ki se lotijo nepremičninskega posega ravno tako morajo opraviti vsaj osnovno raziskavo ponudbe tako z vidika izvedbe kot tudi samih materialov.

Kdaj fasade ni dobro delati?

Vedno znova slišim, da se fasade ne dela pozimi in ne poleti, jesen je idealna, pomlad tudi, vendar ne takoj aprila.
Skratka po tej definiciji je podjetje specializirano za izdelavo fasad v štartu obsojeno na propad, saj v letu delati le 6 mesecev in 12 mesecev plačevati vse potrebno lačni državi pač ne gre. Vendar moje mnenje ni zgrajeno na teh temeljih, moje mnenje je plod izkušenj na terenu zadnjih 5 let in uporaba materialov, ki so nam na voljo v tem obdobju.

In kakšno je moje mnenje, kdaj ni dobro delati fasado?

Fasade ni dobro delati pozimi in nikakor ne priporočam delo pozimi, tudi če nam proizvajalec materiala trdi, da ta sistem pa je primeren in da gre njihovo lepilo do -7 ali -10. Kot investitor imamo celo leto čas delati fasado, zakaj bi tiščali izvedbo fasade pozimi. Morda zaradi super cene fasaderja, ki želi podaljšati svojo sezono? Mislim, da ni potrebe. Glede na razmere v slovenskem gradbeništvu se lahko super cena dobi kadarkoli v letu.

Fasado je dobro delati na prehodu pomladi v poletje, sicer pa je celotna pomlad dobra za delo, ravno tako poletje vendar z določenimi predpostavkami. Poleti je potrebno paziti, da se obvezno uporabljajo zaščitne zavese in da se zaključni sloj ne izvaja v vročini 30+ ali pa na direktnem soncu. Poletje je super, ker je dolg dan in ne potrebujete veliko znajdljivosti, da najdete primeren čas za izvedbo zaključnega sloja. Ultra vročina v zadnjih letih zdrži le nekaj dni in takrat se lahko pauzira, takrat je bolje poležavati na plaži ali še bolje osvajati vrhove naših prelepih gora.

Jesen pa je tradiconalno sodila v najboljši del leta za izvedbo fasade vsaj sodeč po splošnem mnenju, vendar moje mnenje je, da je jesen le ok, vendar v kolikor je možno fasado izvesti prej potem obvezno prej, namreč zadnja leta so bile jeseni zelo vlažne, veliko padavin, pogosto tudi kratkotrajna snežna presenečenja. V kolikor je visoka vlaga v zraku so fasadni materiali na resni preizkušnji, ravno tako živci tako izvajalca kot tudi investitorja, namreč materiali se čudno obnašajo, sušenja so daljša, nevarnost, da vam prelep zaključni sloj dež spere direktno iz stene, je visoka.

Skratka izdelava fasade se ne lotitie pozimi, pozimi se izvajajo fasade kjer ni znano kdo bo bodoči lastnik objekta, skratka na objektih za trg. Vsi ostali letni časi so dobri za izdelavo fasade, verjetno najboljši je pomlad vendar v prehodu v poletje, poletje kot takšno pa omogoča super izvedbo vendar z določenimi, že prej omenjenimi, predpostavkami.